UKC Maribor

Za piko na I, še bonus

Kot sem obljubil v objavi Moje leto 2018, sledi bonus. Ja, skoraj nemogoče je, da bi v tako slabem imunskem stanju in močnem zagonu kvčb, ne nekaj staknil v bolnici. Tisti, ki ste (ostali pa še dajte) prebrali Moje leto 2018 veste, da sem začetek novega leta preživel v bolnici. Natančneje na gastro oddelku v UKC Maribor, zaradi hudega zagona KVČB, vnetja sklepov in vezi, ter perianalne fistule. Kako bo vse skupaj potekalo, sem že vedel, se mi zdi, da je procedura utečena in se je držijo kot pijanec plota.

---

UKC Maribor - Gastroenterologija

Na oddelek gastroenterologije v UKC Maribor sem bil sprejet nekje v času kosila, tako, da je bilo vso osebje prisotno in pripravljeno za akcijo. Sledil je odvzem krvi, tehtanje (57 kg), EKG, tlak, pogovor z zdravnico, papirologija, itd. Naslednji dan ko so prišli izvidi krvi in blata, se je začelo zares. V blatu so našli neko bakterijo, indikator vnetja CRP +150, ostala krvna slika pa niti ni bila tako slaba. S svojim vozičkom je priropotala višja medicinska sestra, me priklopila na antibiotike, kakor hitro je prva runda stekla pa še na tekočo hrano. Si lahko predstavljate, kako je z eno aktivno nogo, berglo in stojalom za infuzijo it na WC? Bi še šlo, če bi blo treba it enkrat al pa dvakrat na dan, ko pa greš +15 krat pa je druga zgodba ;)

Sledile so preiskave in konziliarni pregledi. Rektoskopija, magnet male medenice, magnet hrbtenice, magnet gležnja, slikanje pljuč, pregled pri revmatologu in kirurginji. Akcija na polno. Pa da ne boste mislili, da je bilo tako hitro kot se prebere, to se je razvleklo na dober teden mojega staža v UKC Maribor. 

---

Bonus

Če me spomin ne vara, je bil tretji ali četrti dan mojega bivanja v UKC Maribor. Začelo se je z močnim nahodom, sledila je povišana telesna temperatura nato pa še kašelj. Čez noč sem se kakih trikrat preoblačil, saj sem se zbudil ves prepoten. Ob vsej tej izgubi tekočine, se je moje telo samo krčilo. Ker je bil oddelek gastroenterologije poln gripe so tudi meni vzeli bris za laboratorij. Seveda je bil rezultat pozitiven - juhu. K sreči je šlo po par dneh na bolje. 

Terapija

Po enem tednu, praktično brez protivnetne terapije za KVČB in moj ulcerozni kolitis je sledila standardna procedura z medrolom. Plan: 40mg 2 tedna in nato zniževanje 4mg na teden do nule. V prihodnosti me čaka zdravljenje kvčb z biološkimi zdravili in upanje na daljšo remisijo!

Predčasno domov

Stanje KVČB se je ob medrolu kar hitro začelo izboljševati. Ob prenehanju prejemanja hrane preko infuzije, se mi je povrnil tudi apetit in bil sem praktično ves čas lačen. Nekaj se je že namigovalo, da bi šel počasi domov, da bom šel tako hitro pa si nisem mislil. Sredi noči sem dobil v sobo soseda z nekakšnimi okužbami in na jutranji viziti sem vprašal kako je s tem in da najbrž ni najbolj pametno, da sva skupaj v sobi.  Zdravnica se je strinjala. Vrnila se je čez kakšno uro in mi rekla, da grem domov. 

Pika na I

Domov iz bolnice sem šel v ponedeljek 28.1.2018 v ne tako groznem stanju. OK, suh, slaboten a kar dobrega počutja. Drugi dan doma je bil super, fino kosilo, boljše počutje, skratka napredek. Iz torka na sredo ponoči pa akcija. Pospeški na WC v eno, celo noč. V tem tempu se je nadaljeval cel teden in bil sem že čisto dehidriran. Jaz mislim, da je bil to odziv na antibiotike v obliki tablete, do tedaj sem jih namreč dobival v žilo. To je bila tudi edina  razlika od situacije v bolnici. Na antibiotihik bi naj bil skupno vsaj tri tedne, dva tedna v bolnici in teden doma, v petek jih več nisem vzel. V soboto je bilo počutje že malo boljše. V naslednjih dneh se je stanje začelo iz dneva v dan umirjati in vsak dan je bil boljši, a škoda je bila storjena. Izgubil sem še nekaj kilogramov in se ustavil na 52kg. Moja povprečna teža, ko sem OK, je 65kg. V zadnjih letih mogoče celo bolj 68kg.

Vse bo v redu

Danes (15.2.2019) ko pišem to objavo se počutim dobro. Stanje je iz dneva v dan boljše in tako bo šlo naprej. Začel se je bikovski trend in samo nebo je meja ;) Kilogrami se bodo počasi začeli nabirat in mišice sestavljat. Trenutno še vedno malo šepam, leva tetiva se mora še razmigat, me še vedno ''špana'' in predvsem stegenjske mišice se morejo okrepit, da bo hoja normalna. Danes sem bil že na prvem, super počasnem sprehodu in občutek je odličen.

Na koncu bo vse v redu, če še ni, še ni konec.

ZAKAJ SEM PRISTAL V BOLNICI? KLIK