MOJE LETO

Ni vse zlato kar se sveti - Moje leto 2018

Moje leto je bilo...hm, saj ne najdem prave besede. Če pogledam vse filmčke, ki sem jih zmontiral, bi človek rekel, da je bilo super leto, leto nad katerim se ni za pritoževati. A slika velikokrat ne pove vsega, na sliki oz. videu je vse popolno. Moram priznati, da je bilo za vse to kar smo doživeli vloženega veliko truda.

Zakaj?

Bom poskusil razložiti. Vse skupaj se je začelo marca 2018 z bulo na ritnici. Sprva ni bilo moteče, nato je pa zadeva čez noč zrastla in se prelevila v neznosne bolečine. Sledil je prvi poseg na ptujski kirurgiji in drenaža abscesa. Nekaj podobnega sem pred leti že imel, a višje, bolj pri trtici. Ker sem predvideval, da je kaj podobnega vsemu skupaj nisem posvečal preveč pozornosti. Skušal sem živeti in uživati dalje. Posledično je sledil dokaj ekstremni, super zimski pohod na Donačko goro. Bilo je fenomenalno in res enkratno doživetje. Nikoli si ne bi oprostil, če bi zaradi zgoraj omenjene težave to zamudil. Vabim te k ogledu filmčka zimske pravljice na nič višje kot slabih 1000m nadmorske višine.

Kaj praviš? Noro ne? Meni je bilo top! Pa se vrnimo k zdravju. Zadevica na riti še se kar ni zacelila, zato je bilo potrebno stvar raziskati. Po hitrem postopku sem se spravil na magnetno resonanco in rezultat je bil med slabšimi možnimi. Perianalna kompleksna fistula, po domače, predrto črevo, poleg tega pa se je zaradi tega vnetja sprožil še zagon KVČB. No, lahko pa je bilo tudi obratno, da je zagon in vnetje črevesa naredilo fistulo. Kakor koli, ker sem KVČB bolnik, je zadeva še toliko bolj kompleksna. Da se fistula zaceli lahko traja tudi več let. Za protivnetno terapijo in zdravljenje bi jaz potreboval operacijo in vstavitev drenaže, saj se koža celi hitreje kot sluznica. To se pa ne sme zgoditi, ker bi se ponovno naredil absces. Zaceliti se mora od znotraj proti ven. Ker sem pa jaz trmast in me zadeva še vedno ni pretirano ovirala pri življenju, sem normalno hodil v službo in moram reči, da sem bil kar priden, je bilo kar napeto. Za mano je namreč spet eno odlično leto, kar se prometa tiče. Mogoče sem si celo preveč naložil. Glede na težave pri sedenju, pa sem dobil dovoljenje, da naredim kar imam in lahko grem domov, to mi je vse skupaj zelo olajšalo - hvala! V prostem času sem se še naprej potepal z družino in užival. Tako ali tako pa je sledilo poletje in poletja ne gre zamuditi. Začeli smo z mini oddihom čez prvomajske praznike, katere smo preživeli v Zaton Holiday Resort. Kako smo se imeli pa v videu ;)

Kdo se strinja, da izgleda vse TOP? Ni videti, da mi kaj manjka, ne? Pa res še ni bilo tako hudo. Če odmislim par dirk do WCja in slabše počutje je bilo odlično. Dirke do WCja predvsem zaradi vnetja in bule, ki je pritiskala na mišico zapiralko, kar je večkrat sprožilo lažni alarm :). Ker sem še vedno vztrajal, da zmorem, se je začelo obdobje eksperimentiranja. Konoplja, kurkuma, probiotiki, dieta, ... vse skupaj je kazalo neke znake izboljšanja vnetja, a ni bilo tistega pravega preboja na bolje. Rekel sem si, da stisnem še čez poletni dopust, mogoče bo pa odklop od sveta naredil svoje. Ponovno smo se odpravili v kamp, kjer se počutimo odlično. Seveda je nastal tudi filmček... Sveti Filip i Jakov, Kamp Đardin.

Ni slabo, ne? Razen tega, da sem malo suhljat, izgledam še kar OK. A tokrat je bilo daleč od OK. Kot je značilno za KVČB se vnetje velikokrat preseli na sklepe in vezi. Seveda se je meni to zgodilo. Prve dni dopusta je bilo katastrofalno, neznosne bolečine po vsem telesu. Večino časa sem preživel v prikolici, namazan z vsemi mogočimi kremami in zbiral energijo, da sem lahko vsaj nekaj časa namenil mojima junakoma za vragolije v vodi. Moram priznati, da sem se v vodi počutil še najbolje. Če samo pomislim, da sem se leto prej vsako jutro, sam od sebe, zbudil med šesto in sedmo ter se odpravil na tek ali plavanje, tokrat pa sem se komaj premikal. Noro! Če se ne motim, smo bilo na morju malo čez dva tedna in proti koncu sem se počutil vedno bolje, bolečine so izginile, a težave s črevesom so ostale. Ta občutek, da gre na bolje, me je ponovno odvrnil od zdravljenja, saj sem mislil, zdaj pa bo! Sledilo je še nekaj izletov in počasi priprave na drugi del morskega dopusta :) Ja, leto 2018 smo bilo kar pridni, vse skupaj smo preživeli točno 30 dni na morju. Full sem hvaležen, da si lahko to omogočimo. Spodaj pa nekaj filmčkov naše destinacije posnetih z dronom :) Jop, drona sem nabavil do drugega morja :) Da malo popestri vsebino :)

Ta druga rudna morja je bila bistveno boljša kot prva. Brez bolečin, še sprejemljivo dirkanje na WC, res je vse kazalo, da se bo zadeva porihtala. No, vsaj kar se vnetja črevesa tiče, status fistule ostaja nespremenjen. Dopust je hitro minil, kot vedno, a sledila so nova doživetja. Najprej službeni izlet, nato pa še pohod z mojim fantom, novopečenim šolarjem.

Zdelo se mi je, da gre toliko na bolje, da sem počasi začel tudi športat. Seveda počasi. Za motivacijo sem nabavil nove tekaške čevlje, kupil fitnes karto in res sem mislil, da pa zdaj počasi res bo! Res sem tako mislil! Res!

Kot je v naši navadi, smo lepo vreme izkoristili in obkljukali še kak izlet, med drugim smo obiskali tudi živalski vrt v Zagrebu.

Naše (Tjaševe) prve šolske počitnice pa smo preživeli v Termah Čatež, kjer smo že redni gostje. Tokrat smo bili prvič nastanjeni v Hotelu Čatež. Po tem obisku smo tako spali v vseh hotelskih kompleksih, ki jih imajo. Priporočamo vse, mogoče v hladnejših mesecih bolj Hotel Toplice in Hotel Čatež, saj sta z zimsko termalno riviero povezana z ogrevanim hodnikom.

Saj veš, počitnice so spet prehitro minile in sledil je povratek v “Real life”. S sodelavcem sva morala na pot v Sarajevo, kjer naju je čakalo kar nekaj nalog. Več ali manj sva vse uredila. Pot sva, kot se spodobi, tudi turistično izkoristila. Jaz nisem bil v top razpoloženju, predvsem zaradi fistule in lažnih alarmov za WC, pa tudi sama pot me je malo zdelala. Poleg tega, so se ponovno pojavile neznosne bolečine po sklepih. Moral sem poseči po painkillerjih. Turistični del službene poti pa v videu ;)

Pot domov je bila kar naporna in hvala sodelavcu, da je vso pot zdržal za volanom. Sledil je vikend in moje telo je popolnoma zablokiralo. Desni komolec, desna rama, levo koleno, levi gleženj in prstanec na levi roki so mi otekli. Če sem že ostal v staležu zaradi sklepov, sem se odločil, da je končno pravi čas in se odpravim na operacijo fistule in vstavitev drenaže. Operirali so me na Ptuju in moram priznati, da sem s storitvijo zelo zadovoljen. Ob operaciji je kirurg ugotovil, da imam velike razjede na črevesu in da najbrž brez agresivne protivnetne terapije ne bo šlo. Na zbujanje iz narkoze se nisem najbolje odzval. Načeloma greš po takšnem posegu naslednji ali še isti dan domov, jaz pa sem zaradi hude slabosti in bruhanja ostal tri dni. To je zadalo še zadnji udarec mojemu stanju, dehidracija, izguba dodatnih par kilogramov in seveda grozno počutje. S tem sem tudi sam počasi začel dojemati, da bo najverjetneje treba poseči po agresivni protivnetni terapiji. Po tednu, dveh ležanja doma, ker zaradi sklepov praktično nisem mogel hodit, do WCja sem se spravil skakajoč po desni nogi ali z berglami, sem izgubil še dodatnih par kilogramov. Leva stegenska mišica je atrofirala, leva tetiva in gleženj sta mi otekla v nepremično gmoto, prstanec na levi roki otečen, desna rama in komolec pa sta se malo izboljšala. Vse te bolečine so se selile iz dneva v dan. En dan je bilo hudo, drug dan sprejemljivo, nato spet grozno...Ležanje me je že resnično najedalo, na YouTube je zmanjkalo novega materiala. Komaj sem že čakal, da prileti kak služben mail ali klic kolega, ki rabi support na terenu. Samo, da sem imel kaj za delat. Delno sem se zamotil tudi z ustvarjanjem in nastal je spodnji filmček :)

Moje zdravstveno stanje se ni nikamor premaknilo, bil sem na painkillerjih nato na tabletah proti vnetju sklepov in vezi, a nobenega rezultata. K večjemu je vse skupaj še bolj uničilo moje črevesno stanje in kile so samo odpadale. Takoj po novem letu sem imel termin na gastro v UKC Maribor in sem doma kar spakiral vse kar rabim za sprejem na oddelek. Namreč vedel sem, da ko me bo zdravnica videla, bo to takoj predlagala. Nisem se motil! Jaz sem priznal svoj poraz in se predal strokovnjakom, čeprav sem potek zdravljenja vedel že sam, saj je procedura že standardizirana. Najprej stradanje, da opravijo vse preiskave, nato pa MEDROL in vse ostalo. Tudi pri tem se nisem motil :):):) Več in bolj podrobno o dogajanju v bolnici, pa v naslednjem postu. Za enkrat povem samo to, da sem tam poleg vsega staknil še bonus :) Da boš na tekočem, všečkaj FB stran Mešano Na Žaru, zagotovo najdeš link nekje na strani :)

Upam, da sem uspel razložiti zakaj nisem našel prave besede za opis leta 2018. Zdaj, ko sam berem zapisano pa lahko rečem, da je definitivno bilo naporno! Čeprav smo zabeležili veliko lepih spominov, menim, da bi se moral prej ustaviti in zadevo zaključiti do konca. Vse ostalo bi počakalo! Vsaka šola nekaj stane in verjamem, da sem se tudi tokrat nekaj naučil. Stanje v katerem sem še vedno ni nedolžno in vsak tak zagon je resna zadeva, ki jo je treba resno obravnavati. Najbolj pomemebno pa je pravi čas reči STOP in kolikor se le da, vstran od STRESA!
PS: Sicer po polžje, a gre na bolje, kemija dela svoje ;)