ROGAŠKA SLATINA

Zdravilišče Rogaška Slatina - 4. del

Pa smo se prebili do četrtega dela filmčkov iz Rogaške Slatine. Tokrat sem se odpravil na sprehod v drugo smer, a se malo izgubil ;) Več pa v videu spodaj ... 

Video

---

Rogaška Slatina skozi čas

Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance.

Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572, poznali številni domačini, pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Peter Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške in ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini farne cerkve sv. Križa. Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode. 
Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in prvega stalnega zdravnika. Tega leta so v zdravilišču lahko zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov. Počasi je naraščala tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijskih deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in celo Egiptu. V zlati dobi, ki je sledila, so se tukaj vrstili obiski članov mnogih vladarskih družin, med katerimi lahko izpostavimo družine Habsburg, Bonaparte, Bourbon, Obrenović in Karađorđević, pripadniki visokega plemstva kot so bili Windischgraetzi in Liechtensteini ter mnogi drugi pomembni gostje, med njimi škof Strossmayer in veliki angleški popotnik Richard Burton.

Izbrano zdraviliško publiko, ki je imela bogato družabno življenje, so zabavali vrhunski umetniki, med katerimi je bil tudi madžarski pianist Franz Liszt.
Na začetku 20. stoletja so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja iz Karlovih Varov, dr. J. Knetta, našli takrat najbolj mineralizirano vodo, ki so jo poimenovali Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija je edinstvena zdravilna mineralna voda, ki kurativno in preventivno pomaga pri presnovnih boleznih in diabetesu.

Izjemna urbanistična zasnova zdraviliškega kompleksa v Rogaški Slatini, ki je bila speljana že v prvi polovici 19. stoletja, predstavlja široko klasicistično parkovno os, obzidano s palačami ter Templjem. V parku so ustanovitelju zdravilišča, štajerskemu deželnemu glavarju grofu Ferdinandu Attemsu, leta 1828 postavili spomenik, ki danes velja za najbogatejši figuralni klasicistični spomenik v Sloveniji. Leta 1952 so prav tukaj naredili prvo globinsko vrtino v Sloveniji, mineralna voda, danes poimenovana Donat Mg, pa je Rogaško Slatino vseskozi ohranjala kot največje in najbolj znano zdravilišče v Sloveniji in širom po svetu.

Legenda o legendarni vodi – o PegazuLegenda o nastanku Rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v barokrezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na mestu blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, kjer je Pegaz z udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene. V rogaški legendi pa Apolon pravi: »Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene rogaški vrelec, ki je pred teboj.« 
Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in simbol občine Rogaška Slatina, saj je upodobljen na občinskem grbu, v neposredni bližini zdraviliškega jedra pa je bila leta 2008 postavljena Pegazova ploščad.

Rogaška Slatina

Rogaška Slatina je priljubljen zdraviliški kraj, ki ima mnoge naravne in kulturne znamenitosti. Glavni del osrednjih zanimivosti Rogaške Slatine predstavlja zdraviliško jedro s promenadnim parkom, ki je zeleno območje zdraviliškega kompleksa. Rogaško Slatino obdaja tudi neokrnjena narava, ki obiskovalcem nudi pestre možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. 
Gozdne poti so lepo urejene in omogočajo kolesarjenje in nordijsko hojo. Sprehajanje in tek sta možna po trim stezi, ki je opremljena z različnimi vajami za okrepitev telesa. Številna je ponudba športnih objektov, ki je primerna tudi za zahteve vrhunskih športnikov, kot so vrhunsko opremljeni fitnes centri, pokrita teniška dvorana s peščeno podlago, atletska steza, dvorane za košarko, mali nogomet, odbojko, rokomet, namizni tenis, plezalno steno, borilne veščine, squash in bazeni. 
V okolici zdraviliškega kompleksa se nahajajo vzpetine, ki goste in obiskovalce Rogaške Slatine vabijo na krajši izlet. Te manjše vzpetine so Tavčarjev in Cvetlični hrib, Bellevue, Tržaški hrib, Janina in Rodne. Številni gozdovi prispevajo k vlažnemu in toplemu podnebju, zaradi česar ima kraj prijetno subpanonsko klimo z milimi zimami. Na območju hriba Janina (362 m) se nahaja smučišče Janina, urejena trim steza ter stolp, ki nas pričaka na vrhu hriba. 
Začetek poti na hrib Janina se prične pri Gozdnem vrelcu, ki je eden najstarejših vrelcev v Rogaški Slatini. Vrelec je bil opisan že leta 1883 v prvi reklamni knjižici Zdravilišča. Pot poteka po urejeni gozdni poti, ki nas vodi mimo trim steze, smučišča, počivališča in nas na zaključku pripelje do stolpa, od koder se nudi čudovit razgled na Rogaško Slatino z bližnjo okolico.

vir: http://www.rogaska-tourism.com
vir: https://kraji.eu