NAJLEPŠI KRAJ

Tudi Ptuj ima najlepši kraj

​V soboto popoldne smo šli na sprehod. Z avtom smo se odpeljali do Knezovega ribnika in tam zavili na gozdno pot. Tjaš je z veseljem hitel po gozdni poti in na drevesih iskal pike (markacije, ampak če Tjašu to rečeš to ni to, to so pike ;)), katerim smo sledili. Gozd je lep, potka je lepo urejena. Naša dama je prehodila prvih 300 metrov, potem pa se je odločila, da bo bolje če jo ati nese v nosilki. Če si višje je razgled lepši, ne?! ;)

Ko smo prišli do konca gozda se nam je odprl pogled na lepo zorano polje in vinograd. Cel čas smo lahko poslušali petje ptičev, detla, ki je trkal po drevesu, brenčanje čebel in drugih žuželk...bilo je lepo. Sijalo je toplo popoldansko sonce in pihal je nežen pomladni veter. Seveda smo naleteli tudi na regradove lučke in jih pihali. To zelo rada počneta. No, tudi jaz. :) Povzpeli smo se še višje...na vrh hriba in prišli do... (naj ostane še skrivnost). Na vrhu je klop. Tam smo se vsedli, pojedli hruško in banano in uživali v razgledu. Razgled in pot sta nas spomnila na knjigo, ki jo večkrat beremo. Knjigo z naslovom Najlepši kraj. Knjiga govori o običajnem Človeku, kateremu se v življenju ni dogajalo nič pretirano posebnega. Blizu njegovega doma je bil hrib, na vrhu katerega je raslo drevo in okoli drevesa so imele mnoge živali svoj dom. Človek se je nekega dne odpravil na vrh tega hriba in takrat se mu je pred očmi razprostrl čudovit razgled. Vedno znova se je vračal in se napajal z njegovo energijo.  Kmalu pa mu je to postalo prenaporno, zgradil je cesto do vrha. Kmalu se mu tudi voziti ni več ljubilo in na vrhu, na mestu, kjer je rastlo drevo, si je sezidal hišo. Ampak bil je sam, na Najlepšem kraju, je bil sam. Spomnil se je, da bi razgled lahko prodajal in tako je okoli hriba hitro zraslo pravo mesto. Takrat pa je Človek spoznal da v tej gneči ni več srečen. Dolgo je iskal hrib, podoben prejšnjemu in tam... Ne bom izdala konca. Naj ostane skrivnost dokler ne preberete knjige.
Knjiga Najlepši kraj, avtorja Saše Pergarja, je čudovita knjiga z lepim sporočilom.
Tudi mi smo v soboto našli tak kraj, kraj do katerega je vredo iti, kraj s čudovitim razgledom, hrib na katerega se bomo zagotovo še povzpeli...Najlepši kraj! In takšnega bomo pustili!
Preberite knjigo in pojdite na ta hrib, pojdite na Najlepši kraj v bližini vašega doma (ampak pustite ga takšnega kot ga najdete)!