MUZEJ NA PROSTEM ROGATEC

O Muzeju na prostem Rogatec

Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji (Muzej na prostem Rogatec), ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom.

Jedro muzeja na prostem tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije – vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja.
V muzeju na prostem Rogatec je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto v juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju.

FILMČEK

Objekti v Muzeju na prostem Rogatec

---

Čebelnjak

V življenju slovenskega človeka je čebelarstvo vedno zavzemalo pomembo vlogo. Med je uporabljal kot sladilo, zdravilo in pomirilo, iz medu je pripravljal pecivo in pijače, iz voska je vlival sveče. Tudi Rogatec in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo. Podobno kot drugi kraji je v času med obema vojnama tudi Rogatec premogel svojo lectarijo, čebelnjak kot samostojna arhitektura pa že v 19.st. postane sestavni del kmečke domačije. Izmed panjev različnih vrst so bili do 2.svet. vojne v rogaškem okolišu najbolj razširjeni slamnati koši “korbiči”, medtem ko se – sicer v Sloveniji najbolj znani panji – “kranjiči” na tem prostoru niso uveljavili. Zato bomo tukaj zaman iskali poslikane panjske končnice, ki sicer veljajo za slovensko posebnost.

---

Gospodarsko poslopje

Gospodarsko poslopje je v nadstropje zgrajen objekt podolžnega tlorisa s “kozolcem” na sprednji strani in odprto lopo ob desni stranski fasadi. Stavba je služila različnim namenom: v levem delu je bila vinska klet, nad njo “pod”, kjer so s cepci mlatili žito, v desnem delu pa je bil hlev oz. “štala”. Medtem ko so bila tla v njegovem prebivališču ilovnata, je živini v “štali”‘ položil lesene podnice ter na ta način hlev tudi lažje očistil. Razstavljeno orodje: sadni mlin, brusni kamen v stojalu na nožni pogon, “preša” – stiskalnica za grozdje, mlatilnica, “telege” – jarem , ročni vozički, “babe” za škopanje, lesena samokolnica “šajtrga”, “šrotarca” .

---

Kovačnica

Predstavlja rekonstrukcijo Mordejeve kovačnice iz Dobovca št.42, zgrajena je bila leta 1996. Kovačnica “in situ2 stoji ob glavni cesti Rogatec – Dobovec v neposredni bližini mejnega prehoda s Hrvaško. Zgradil jo je leta 1930 pokojni kovač Mordej, ki je veljal za odličnega podkovnega in orodnega kovača. Enocelična stavba je zidana iz dobovskega peščenjaka. Vhod je pod odprto lopo, ki je strankam in živini omogočila “suh” dostop. Posebnost predstavlja zadnja zalomljena fasada. Ker je kovač kupil predolg meh in ga v podaljšku ognjišča ni mogel namestiti, je bil primoran prvotne stene podreti, zatem vgraditi meh in steno na novo pozidati. Nastala je gradbena ,napaka’ – 30 cm širok stenski izpah. V kovačnici je predstavljena vsa potrebna kovaška oprava in oprema: ognjišče in klinasti meh, tnalo s 125 kg težkim nakovalom, vrtalna naprava na ročni pogon.

---

Kozolec

Kozolec predstavlja svojevrstno slovensko posebnost, saj je prav pri nas najbolj razširjen, razvejan in razvit ter prisoten skorajda povsod na podeželju. V muzeju na prostem Rogatec je predstavljen njegov najpopolnejši arhitekturni tip – dvojni vezani kozolec ali toplar. Ljudje so ga uporabljali predvsem za spravilo in sušenje sena ter drugih poljskih pridelkov. Pod kozolcem so spravljali še posamezna orodja, velja pa omeniti tudi njegov simbolni pomen. Veljal je namreč za simbol trdnosti kmetije. Kozolec, ki se danes nahaja v Muzeju, je nastal leta 1892, o čemer priča letnica, ki je vrezana v prečni vezni tram na pročelni strani. Prenesen je iz vasi Prišlin na Hrvaškem. Njegova posebnost so nedvomno podporne ročice, ki so izdelane v obliki stiliziranih S linij ter okrašene s šesterokrakimi rozetami, kakršna je vrezana tudi v nosilnem tramu v hiši. Prav slednje dokazuje prepletenost prvenstveno uporabnega pomena podeželske arhitekture z elementi ljudske umetnosti.

---

Trgovina na drobno

V času med obema vojnama je bilo v Rogatcu, že od nekdaj znanem sejemskem in trgovskem kraju – poleg nekaj specializiranih – kar pet trgovin z mešanim blagom. Po njihovem vzoru je urejena tudi muzejska trgovina oz. ‘lodn’, kakor so jo imenovali domačini (nem. ‘der Laden’ = trgovina). V ‘lodnu’ se je dobilo vse za vsakodnevne domače potrebe, od vžigalic, soli, sladkorja, moke, olja, kisa, petroleja, tekstila in pijač do poljedelskega orodja, emajlirane posode, železnine, deloma tudi obutve.
Oprema v trgovinah je bila lesena, ponavadi že precej izrabljena. Le redko je bila v ‘lodnu’ blagajna, pa tudi izložbe v tem času še niso bile običajne. Tovrstne trgovine so torej domačemu prebivalstvu v prvi vrsti pomenile zadovoljitev potreb po osnovnih življenjskih dobrinah, manjkalo pa ni niti dnevno svežih novic in govoric, ki so bile na voljo kar brezplačno.

---

Šmitova stanovanjska hiša

Stanovanjsko hišo subpanonskega tipa, ki je prevladoval v Posotelju, so zgradili v začetku 19.stoletja. O tem pričata letnici na prečnih tramovih. Pripadala je Šmitovi družini iz Tlak, v njej pa se je rodil in odraščal tudi znani slovenski pesnik in prevajalec Jože Šmit. Prenesena je bila v originalu leta 1981 in je tvorila temelj nastajajočega muzeja. Hiša je v celoti zgrajena iz lesa, streha s čopoma pa prekrita s slamo. Tla so ilovnata, stene ometane z ilovico in prebeljene z apnom.
Razporeditev prostorov je tradicionalna:

• naravnost vhodna veža (lojpa) in črna kuhinja (kuhna);
• desno dnevni prostor (hiša) in manjša soba (štiblc);
• levo dekliška soba (hiška) in shramba (hramucl).

---

Svinjak

Stoji med hlevom in kozolcem in je z daljšo fasado postavljen v smeri V-Z. V muzej je bila lesena stavba prestavljena leta 1987 z domačije v Tlakah št. 52. Zgrajen je bil v 50-ih letih tega stoletja po razmeroma tradicionalni zasnovi, tako da se po detajlih, vezivih, konstrukciji ostrešja in zasnovi celotne stavbne mase ne razlikuje od bistveno starejših tovrstnih arhitektur. Svinjak ima štiri hlevčke. Vse vhodne odprtine so obrnjene na ozek in nizek prehodni hodnik. V podaljšku je listnica, kjer so danes spravljene tudi sani. Z njimi so kmetje pozimi spravljali les iz gozda ali zgodaj spomladi razvažali gnoj po njivah. Posebnost predstavlja nesimetrična dvokapna streha, krita s slamo. Prostor pod streho so izkoristili za spravljanje škopa – slame, pripravljene za spomladansko krpanje in prekrivanje streh. Na rantah se je sušilo repno in korenjevo listje, ki je prekuhano služilo kot borna prehrana za svinje v dolgih zimskih mesecih.

---

Viničarska hiša

Rogatec je obdan z vinogradi. Vinogradništvo je bilo na teh prostorih že od nekdaj pomembna gospodarska panoga, vino pa pomemben dejavnik podeželanovega vsakdana. Prvenstveno kot pijača in okrepčilo, če že ne hrana, po drugi strani pa kot vezivo družabnega življenja. Mnogim je vino predstavljalo tudi vir zaslužka, t.i. viničarjem (značilnim predvsem za Haloze in Slovenske gorice) pa celo neposredno preživetje. Kot najrevnejši podeželski sloj so obdelovali tuje vinograde, v zameno za opravljeno delo pa so s svojo družino smeli prebivati nad vinsko kletjo. Žal je viničarskim družinam poleg vsega pomanjkanja in garanja pogosto pretila tudi nevarnost pretiranega iskanja utehe v pijači oz. alkoholizma.
Viničarska hiša v muzeju na prostem Rogatec je posnetek originalne stavbe v vasi Dobrina pri Žetalah. Danes je namenjena gostinsko turistični dejavnosti Muzeja.

---

Vodnjak

Vodnjak panonskega tipa z dvižnim mehanizmom “čapljo” najdemo na področju od Dunaja do Romunije. V krajih pod Donačko goro so takšne vodnjake lahko postavili na kmetijah v nižinskih predelih, kjer so že po nekaj metrih kopanja naleteli na podtalnico. Zajemanje vode je zaradi kamna na vzvodu, ki deluje kot protiutež, zelo enostavno. Leseno vedro pa ima varnostni zatič, da se med dviganjem ne prevrne.

---

vir: ​https://www.rogatec.si/

---

Ponudba

V Muzeju na prostem Rogatec lahko doživite veliko in še več. Pripravljenih imajo veliko tematskih ogledov, delavnic in otroških animacij. Za podrobnosti klikni na posamezni gumb.

Rojstni dan z Rogatkom

Arhitekturna delavnica

ROKODELSKA DELAVNICA

Team Building

IN ŠE MNOGO VEČ

---

Cenik

Za imetnike SPAR plus kartice imajo v muzeju pripravljen poseben popust.

---

Odpiralni čas

Muzej na prostem je odprt od 1. aprila do 31. oktobra med 10. in 18. uro, od torka do nedelje in praznike.
V ponedeljek je zaprt.
V zimskem času je odprt od novembra do marca vsako soboto med 10. in 16. uro.
Za skupine je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.