EXPANO

Expano Murska Sobota

Pomurje je ob stolpu Vinarium (pogjete si naš video) dobilo še eno turistično točko poimenovano Expano, ki bo popestrila dogajanje na tem delu Slovenije. Slovenski paviljon iz Expa, ki sedaj stoji v Murski Soboti ob Soboškem jezeru je minuli vikend odprl vrata prvim obiskovalcem. Expano oziroma vrata v Pomurje, kot so poimenovali to turistično točko je ob otvoritvi ponudil pestro dogajanje na brežini Soboškega jezera. Beri dalje + video ...

Video

---

Expano, vrata v Pomurje

Minuli vikend je Expano odprl svoja vrata za obiskovalce. Ob otvoritvi so na brežini Soboškega jezera pripravili pestro dogajanje. Bilo je poskrbljeno za vse starostne skupine. Za najmlajše so pripravili ustvarjalne delavnice, sam Expano pa tako ponuja veliko igral, kjer se je zagotovo za vsakega otroka našlo kaj zanimivega. Na voljo je bila tudi vožnja s kočijo, test električnih koles, streljanje z loki, vožnja s toplozračnim balonom, disk in foot golf in še kaj bi se našlo. Ob živi glasbi, je bilo kot se spodobi, poskrbljeno tudi za hrano in pijačo.
Dogajalo pa se nisamo ob Soboškem jezeru, vsaj zame je bilo najbolj zanimivo to, kar se je dogajalo na Soboškem jezeru. Brezplačno je bilo možno preizkusiti surfanje, supanje, jadranje, pedolino, motorno surf desko, zorbing na vodi, kajak in kanu. Glede na sončno vreme, ki je spremljalo dogodek, je bila aktivnost na vodi prava izbira. Mi smo se peljali s kanujem, otroci pa so se preizkusili še v zorbingu na vodi. Če sem si prav zapomnil podatek, je bila temperatura Soboškega jezera 12 stopinj celzija, za par, ki se je prevrnil s kajakom definitivno premrzlo. Mi so že dali v plan, da bomo vsaj en poletni dan preživeli v Murski Soboti ob Soboškem jezeru, ki bo zagotovo v vročih dneh ponudilo pravo osvežitev. 
Jezero ob Expanu še sicer nima statusa kopalne vode, a se že leta v njem kopajo, vendar na lastno odgovornost. Do nadaljnega kopanje v Soboškem jezeru ostaja na lastno odgovornost, so pa v procesu pridobivanja statusa kopalne vode. Tak postopek pa lahko traja zelo dolgo, za primer je Velenjsko jezero, ki tak status čaka že sedem let. 
Za pridobitev statusa kopalne vode je potrebno zagotoviti določene standarde, med drugim je obvezo spemljanje kvalitete vode in ugtavljanje ali je primerna za kopanje. V Soboškem jezeru ob Expanu monitoring vode že izajajo in zadnje analize kažejo, da je voda primerna za kopanje.  Glede na to, da so se v preteklosti že kopali v tem jezeru, se bo ob odprtju Expana in celotnega turističnega kompleksa z igrali, motoričnim oziroma giblanim parkom na prostem in vodnimi aktivnostmi, zanimanje za kopanje v Soboškem jezeru zagotovo povečalo. Med tem ko se pridobiva status kopalne vode,  pa bi naj v kopalni sezoni bilo poskrbljeno za varnost kopalcev. Torej se lahko nadejamo reševalcev iz vode, ki bodo pazili na nas.
Mi zagotovo gremo stestirat naš kajak in se malo ohladit v Soboško jezero, ko nas bo zajela tista pasja vročina. Kapo dol Murska Sobota, Expano izgleda super in zagotovo bo deležen veliko obiska iz vseh koncev Slovenije kot tudi tujih obiskovalcev. Priporočamo!

foto: Jure Banfi
​vir: https://mariborinfo.com

Murska Sobota

Murska Sobota in njena okolica je bila poseljena že v prazgodovini. V okviru arheoloških izkopavanja za avtocesto so južno od mesta ugotovili poselitev skozi več obdobij. Našli so grobišče iz bakrene dobe (okrog 3500 pr. n. št.) med Mursko Soboto in Krogom (najdišče Pod Kotom), iz starejše železne dobe (800 do 400 pr. n. št.) je večje grobišče z obodnimi jarki na Novi tabli in Kotare ter številne naselbine iz obdobja 2500 do 100 pr. n. št. Prav tako so našli naselja in grobišča iz rimskega obdobja iz Nove table ter nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno rimskokatoliške cerkve sv. Nikolaja. Odkrili o tudi rimsko vilo iz 2. do 3. stoletja pri Rakičanu. Na južnem robu mesta zemljanke, ognjišča, vodnjaki in značilna lončenina pričajo o zgodnji slovanski poselitvi med letoma 600 in 800.
O srednjeveški podobi mesta pričajo najdbe ob gradu in v parku. Mesto sta določali via magna - velika cesta - danes ulica Štefana Kovača, ki je vodila iz Radgone naprej v Sombarhely in via regna- kraljevska - današnja Tišinska cesta. Prvo naselje je nastalo v okolici cerkve. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeveška naselbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16. julija 1348. Na lokaciji današnjega gradu se je v 13. st. razvil dvor in sedež zemljiškega gospostva Belmura. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366, vendar je po svojem izgledu ostala podeželski trg vse do konca 19. stoletja.
Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19.stoletja. Mesto je dobilo nove javne stavbe, banko, meščanske hiše. Leta 1856 je bilo ustanovljeno večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica. Največjo rast je mesto doživelo v 1960-ih zaradi industrije, ki je privabila prebivalce v nova blokovska naselja.
Območje Sobote je bilo v 9. stoletju del slovanske kneževine Spodnja Panonija in del salzburške nadškofije, v času frankovsko-madžarskih vojn pa je območje postalo interes Madžarske. Že v 12. stoletju je Sobota postala del Železne županije (madž. Vas megye) in to ostala v Kraljevini Madžarski do leta 1918. Cerkvena uprava je bila 1094 priključena škofiji v Zagrebu, ki jo je leta 1176 zamenjal Györ. Belmuro je kralj Andrej II. leta 1217 spremenil v kronski fevd. V nadaljevanju se je lastništvo hitro spreminjalo do leta 1365, ko je bilo dodeljeno Nikolaju Szechyju. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj Matija Korvin podelil sejemske pravice. V času turških vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Széchy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapáry in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne.
Ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 je večinsko prebivalstvo zahtevalo pravico do samoodločbe. Soboto so za kratek čas zasedli jugoslovanski prostovoljci, a so jih Madžari premagali v soboški bitki. Spomenik padlim iz Sokolske legije je na pokopališču. Razglašena je bila Murska republika, ki je trajala le nekaj dni. 12. avgusta 1919 so v Soboto vkorakale čete Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1941 so mesto ponovno zasedli Madžari. 3. aprila 1945 je mesto osvobodila Rdeča armada.

Znamenitosti

• Grad v Murski Soboti, nekdaj Szaparyjev grad, se kot dvorec Bel Mura prvič omenja 1255. V drugi polovici 16. st. je družina Szechy na njegovem mestu postavila dvonadstropni renesančni dvorec s štirimi trakti in ogelnimi stolpi. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary od njega pa 1934 občina Murska Sobota. Od leta 1955 je v njem Pokrajinski muzej. V bivši grajski kapeli so kopije srednjeveških fresk iz prekmurskih cerkva. V notranjosti dvorca je grajski salon iz poznega 18. st. poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pöklu.
• Mestni park je lepo ohranjen grajski park velik 9,5 hektarja. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe in značilne travne površine ter ribnik, značilnost angleških parkov. Skozi park vodi Trubarjev drevored, ob njem pa več kipov: Tršarjev kip Primoža Trubarja, spomenik padlim učiteljem in prekmurskim pisateljem, delo Ferija Novaka, 19 litopunktur kiparja Marka Pogačnika.
• Spomenik zmage, posvečen zmagovalcem v 2. svetovni vojni, ruskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz carrarskega marmorja. Odkrit je bil 12. avgusta 1945. Oblikovan je kot grobnica, ki simbolizira kremeljsko obzidje, pred katerim stoji častna straža, nad njo pa obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Plastiki sta izdelala Zdenko Kalin in Boris Kalin.
• Evangeličanski kompleks s cerkvijo v neogotskem slogu, zgrajen med 1907-1910 po načrtih Emöja Gereya. Cerkev je zgrajena iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, srednji je zvonik. Rozeta nad vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo Martina Luthra. Avtor oltarne slike Snemanje s križa je Jenö Bory.
• 'Stolna cerkev svetega Nikolaja se prvič omenja leta 1297. Poznoromansko jedro s kornim zvonikom je iz konca 13. stoletja. V drugi polovici 14. stoletja so ga prezidali v rebrasto obokan prezbiterij s kamnoseškim okrasjem parlerijanskih mask in poslikan. Starejša plast poslikav je izpred srede 14. stoletja, mlajša pa okro 1370, pripisana slovaškemu slikarju. Cerkev je bila večkrat prezidana med 15. in 18. stoletjem, v letih 1910 - 1912 pa temeljito predelana po načrtih arhitekta Ladislava Takača (László Takács 1880-1916). To je triladijska bazilika s prečno ladjoter svodasto kupolo nad križiščem. Piramidalna fasada se dvigne v 60 m visok zvonik. Na pročelju je pet niš s Sapáryjevim grbom ter polkrožni vhod s stiliziranim cvetličnim vencem. Oprema je iz raznih madžarskih delavnic. V glavnem oltarju je slika zavetnika cerkve, svetega Nikolaja, ki obdaruje device, delo Matthisa Schiffrerja iz leta 1797. Vitraji so Kregarjevi in Bizovičarjevi. Na južni strani ob zvoniku je grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni je oratorij rakičanskega grofa s krstilnico in zakristijo.

Osebna izkaznica

Ustanovitev: 1.1.1995
Površina: 64 km2 44 ha 29 arov
Nadmorska višina: 190 m
Obseg občinske meje: 48.820 m
Naselja: Murska Sobota, Bakovci, Černelavci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Veščica 
Prebivalci: 19.313 (december 2012)
Občinski praznik: Občinski praznik Mestne občine Murska Sobota se praznuje 16. julija in je povezan z datumom listine iz leta 1348, v kateri s prvič omenja kraj z imenom Muraszombatha. Kraj se v listini omenja dvakrat in sicer v zvezi z župnikom Jakobom iz Murske Sobote in v zvezi z državno cesto, ki povezuje mesto Radgono z Mursko Soboto. (E.Nagy, Codex diplomaticus hungaricus Andegavensis /listine anžujske dobe/, V, 1887, 212, 214)

vir: https://www.murska-sobota.si/
vir: ​https://sl.wikipedia.org/wiki/Murska_Sobota
vir: https://sobotainfo.com

Poglej še - Vinarium Lendava

---

ŽREBANJE EXPANO