​Rogaška Slatina ponuja veliko sprehajalnih poti, ki lažje vzpone poplačajo s čudovitimi razgledi na park Rogaška Slatina. Jaz sem končno osvojil ta vrh. Beri dalje in si poglej video, tudi Sparky je poletel.

Moje leto je bilo...hm, saj ne najdem prave besede. Če pogledam vse filmčke, ki sem jih zmontiral, bi človek rekel, da je bilo super leto, leto nad katerim se ni za pritoževati. A slika velikokrat ne pove vsega, na sliki oz. videu je vse popolno. Moram priznati, da je bilo za vse to kar smo doživeli vloženega veliko truda.

Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji (Muzej na prostem Rogatec), ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom.

Ponovno smo obiskali Terme Čatež, tokrat v času šolskih počitnic. Po navadi smo nastanjeni v Hotelu Toplice, ker je najbližje zimski termalni rivieri. Tokar smo se malo pozno odličili za rezervacijo, kar pomeni, da je bil Hotel Toplice zaseden. Na voljo sta nam ostala Hotel Čatež in Hotel Terme. V hotelu terme smo že bili a za nas pride v poštev samo v toplem letnem času, saj z zimsko termalno riviero ni povezan s hodnikom. 

Pred kratkim sva s sodelavcem morala službeno v Sarajevo. Ostala sva tri dni, saj sva imela kar nekaj dela. Bolj ali manj sva bila uspešna ;) uredila sva, kar je bilo v najini moči. 

Ponavadi službeno pot vzamem kot izlet. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, čeprav nisem bil najbolje razpoložen (neznosne bolečine - povsod), sem od tega ''izleta'' kljub temu nekaj odnesel. Po končanem delovniku oz. ko so naju vrgli ven, je bil čas za sprehod po centru mesta, kakšno pivo in čevapi za sodelavca, pa sok in piščančje zame ;) 

Ker to ni bila moj prvi sprehod po Sarajevu, me samo mesti ni tako zanimalo, zato je sodelavec predlagal, da se zapeljeva z žičnico na Trebević. Jaz sem bil za, nabasal ''video'' nahrbtnik in sva šla. Omenjeno žičnico so ponovno zagnali v začetku tega leta in to po 26 letih, saj je bila med vojno popolnoma uničena.